Nova domena in nova obleka za moj blog!

Od danes naprej svoje poglede na svet z vami delim na novem naslovu: KLIK. Za vse zveste oboževalce in tiste, ki boste to ravnokar postali, pa je tukaj tudi nov feed.

Se vidimo na www.polonaantoncic.com

Zjutraj me je fante peljal na Nanos. No, peljal me je do Nanosa, potem pa sva zagrizla v hrib. Po dolgem času sem šla na Nanos iz smeri Razdrto, gor po strmi in dol po položni poti. Naslednjič pa kar v obe smeri po tastrmi. Mi je bolj všeč. Malo hoje, malo plezanja. Samo plešo sovražim iz srca. Ko si pod vrhom, že utrujen od prehojene poti in že vidiš anteno, se potem po pleši vlečeš še 15 min. Arrrgh!

Več kot pol poti navzgor me je bolel želodec. Ko imaš rano na želodcu, ne boli kar tako. Odsvetovali so mi hrano pred aktivnostjo, zato sem šla hodit tešča. Tudi to ni bila najboljša ideja. O kondicji pa ne bom razglabljala. Že 3 mesece zaradi želodca ne počnem nič, tako da zame ni bil ravno nedeljski sprehod. Vse te težave pri rosnih dvaindvajsetih, AH

Ljudje smo zanimiva vrsta. Pod Nanosom so naredili pakririšča, oddaljena 100m od začetka poti, ljudje pa še vedno puščajo avtomobile ob cesti, tik ob poti na Nanos. Kje je logika? Itak prideš tja hodit, a je potem problem narediti še tistih par korakov?

Z Murterja naju je po enem tednu spodilo vreme. Pa ravno sva se navadila na škržate na suhem in ježe v vodi. Kornati so me razočarali. Pričakovala sem lepe, peščene plaže, ki vodijo v kristalno čisto morje. Morje je še bolj kot kristalno čisto, peščena plaža pa na vseh 150 otokih samo ena. Pa še ta ni prav peščena, če smo natančni

Murter si bom zapomnila po super morju, oslih in vetru. Da sredi julija, ko sonce najbolj nabija ležim na plaži in me zebe – neverjetno. Sonce torej še ne pomeni vročine

Na poti nazaj sva zavila še na Plitvička jezera. Sem bila tam že pred nekaj leti, ampak so me spet očarala. Bolj kot jezera, so mi všeč slapovi. Od mini, do maksi Poti, po kateri sva šla pa raje ne komentiram. Recimo samo, da se Hrvati zanimivo lotijo obnove cest.

Že med izpitnim obdobjem me je mikal facebook, ampak sem se zadržala. Med izpiti si človek ne želi novih (časovno potratnih) hobijev. Včeraj sem se registrirala in sedaj se malo razgledujem. Prijatelji kar dežujejo, očitno sem hudo za časom

Včeraj je za vedno zaspal naš Aron. Po diagnozi, da ima v pljučih ogromno metastaz ter napovedi, da mu preostane še kakšen teden mučnega življenja, mislim da smo se odločili prav. Z nami je bil 12 let in zelo težko ga bo sploh kdaj nadomestiti.

Kljub temu, da se včeraj naš obisk v Bolnici za živali Postojna ni končal srečno, lahko o bolnici in veterinarju Prof. dr. Janošu Butinarju govorim samo v superlativih. Gospod Butinar je zame človek z velikim Č. Takega odnosa do ljudi in živali ne srečaš pogosto. Bravo!

Lepo spi Aron!

Ko zapoje zvonček v uri, prebudi se maček Muri… s taco si oči pomane, vzdigne rep in hitro vstane. Mačjo posteljo prezrači, mačjo suknjo pokrtači in za zajtrk se odpravi v krčmo Pri veseli kravi.

Tam ga čaka stalna miza in točajka muca Liza, ki prinese lonček mleka in se mačji kruh od peka. Ob jedači poglobi se Muri v mačje časopise, vse prebere brez razlike, tudi vejice in pike.

Potlej plača in čez cesto gre na sprehod v mačje mesto.

(Neca Falk)

moj Muri

Pri nas imamo Murija in Lizo. Muri je bel, Liza pa pisana. Liza je šefica! Narobe svet

PS: jutri imamo Monopoly Party Juhuuuuuuu

Nad namiznimi igrami sem skoraj obupala. Fant jih igra več ali manj za moje veselje, ostali pa tudi. Če sploh. Obožujem star, jugoslovanski Monopoli. Z Jahorino ter Bledom in Bohinjem (če dobim oba, je moja sreča popolna ). Spomnim se, kako smo ga igrali že takrat, ko še nisem ločila med 1000 in 10000 in tako parkrat plačala 10x pleveliko kazen za ‘pijan v službi’

Takoj za Monopolijem je Risk, nad katerim sem se navdušila nekaj let nazaj na morju v Puli. Tisti zemljevid sveta je sicer obupen (Ukrajina največja država na svetu?!), ampak jim odpustim Risk je tako super in kul, da so se z njim ukvarjali v Seinfeld-u, Lost-u, ob pazljivem poslušanju pa skupaj z Monopolijem ne uide tudi ljubitelem R.E.M. v Man on the Moon.

Poleg teh dveh velja omeniti še Memo (precej stara igra z ugibanjem barvnega zaporedja žebljičkov), klasiko Človek ne jezi sein seveda kaaaarte. Najboljše so italijanske! Preživim pa tudi Enko in poker, ki ga igram bolj na blef. Verjetno bi bilo kar težko najti igro, ki je v drobri družbi nebi hotela igrati. Igre so – samo še družbo najdem

Ko bo družba pa sprobam še Naseljence otoka Catan

V ponedeljek me je ‘razveselil’ mail iz Vilnius Gediminas Technical University, v katerem so mi sporočili da nekaj predmetov, ki sem jih izbrala ne bodo izvajali v angleščini. Izbrati morm torej nekaj novih predmetov. Razni predmeti tipa Differential Calculus, Integral Calculus, Analytic Geometry and Vector Algebra, Combinatorial Algorithms, itd. pri merni odpadejo, ker imam tega že tukaj čez glavo. In kaj ostane?

Odločila sem se da izberem 2 do 3 predmete (pre)več in se na licu mesta odločim, kateri me najmanj zanimajo, ker je veliko odvisno tudi od predavatelja in načina izvajanja predmeta.

Trenutno sem torej obsojena na: Computer Graphics, Script Programming, Human and Electronics, Principles of Network Security, Multimedia Technology, Philosophy of Technology,Economics 1, Workflow Applications in Lithuanian language.

Sumim, da se bom odkrižala Workflow Applications ali Computer Graphics… Bomo videli

Mimogrede… Hvala bivšemu sosedu za povabilo na letni koncert APZ Univerze na Primorskem. Ga je blo lepo videt in še lepše poslušat

Danes je moj pol dan. Uveden je bil zaradi mojega navdušenja nad rojstnim dnevom, sicer pa je to nekakšen pol-rojstni dan. Danes torej ‘praznujem’ dvaindvajseto in pol leto Seveda se na moj praznik danes ni spomnil nihče. Čestitke po tej objavi pa ne veljajo več

P.S.: Odpustim vsem, ki ste pozabili name, samo da jutri naredim ustnega pri Kodeku!

Skoraj malo nepravično je, da se s pico hvalim jaz, saj je levji delež naredil Aleš. Sama sem samo umetniško naložila sestavine na testo Origano sva tokrat kar vmešala v testo in rezultat je bil odličen. Samo malo premalo sva ga dala.

Če je ob sliki koga prijela lakota, se pice lahko loti sam, saj midva ne dostavljava

Za testo potrebujemo: moko, kvas, malo sladkorja in malo soli, toplo vodo in pošteno mero origana.
To čudežno zmešamo skupaj, da nastane kepa testa, ki jo damo vzhajati. Počakamo kakšne pol ure in testo zvlečemo v pekač. Potem gor nalijemo kečap po okusu, domač zašink, sir in eno bučko, pol rdeče paprike, 1 paradižnik in gobe. Pečemo na 250 stopinj (oz. kolikor pečica največ premore), doker ni pečena

Kosilo je bilo skratka odlično. Do popolne sreče mi je manjkala samo še žlica kisle smetane. Zdaj pa en Red Bull in gremo se učit!

Je bil sončen in vroč, morje pa osvežilno. Ne (pre)mrzlo, ampak v vodi vseeno ni bilo nobene gužve